Predavanju o pomembnih detajlih pri letenju, nastavitvah oddajnika in letala je sledil praktični del.
Lepo je biti modelar na hribu... Od lepote se zvrti...
Na poti proti taboru... mavrični utrinek :)
Kuhar PD Postojna nas je vsak večer počakal s toplo večerjo, ki je bila več kot slastna za lačne in utrujene letalce.
Priprave za letenje na veliiiikem hribu!
Fantje avione, lepila, baterije, polnilce, izvijače, lepilne trakove ;) ... punca pa malco!
In po 1-urnem vzponu...smo se odločili, da modele zmečemo čez ograjo v to luknjo...
Zdaj pa razmislimo: vremenski pogoji, veter, prostor za pristanek, kam vržemo, koliko obiskovalcev nas bo motilo, bodo krave zadenjsko obiskale naše stvari... Preveč, najprej pade malica!!!
Počutili smo se kot doma :)
"Kok mal baterije ponucaš če letiš na veter in termiko!!! Od zdej naprej letimo sam še na pobočju!"
A smo pršli letet al spat?? ;)
Za zaključek dneva smo vsi opazovali odlično letenje pogumnega jadralca Matija, ki je v leže obvladal svoj model.
Ajda je najbolj uživala, ko smo ji dali mir in debele angleške knjige :D
Fantje so upoštevali nasvete, preizkušali nov način letenja, spraševali o ukrepih "v primeru" in nasploh izpolnili vse želje organizatorjev modelarskega tabora. :)
Letenje na grebenu. 100% brez elektro motorja.
Velika planina
Obiskovalci so odšli, krave so odmukale in Velika planina ponuja svoj večerni, gorski mir.
Modelarji so navduševali tudi mlade planince, sploh če je bilo kaj za lepit in so videli letalo v detajlih. Nas bo naslednje leto še več??
Zadnji dan nas je dež močil celi dan, mi pa smo se predali Enki in Oslu, da so nas od smeha bolele vse mišice! :D
Z velikimi nahrbtniki smo čakali starše in domačo prho :) Končni sklep: "Drugo leto gremo speeeeet!"
 |